To je zgodba o meji. A ne o visoki, kamniti meji, niti železni meji, temveč o tanki meji, ki loči »boljše od slabših«, »velike od malih«. To je meja v glavi. Meja, ki smo si jo postavili ljudje. Serija fotografij predstavlja življenje treh skupnosti v severovzhodnem delu Slovenije, ki živijo na »drugi strani meje«.
Romi, starejši in onemogli ter ljudje s posebnimi potrebami so nekakšni tujki v naši družbi. Ne zanima nas, kdo so, kaj delajo, kaj razmišljajo ali kaj čutijo. Ker ne ustrezajo »normam«, smo jih omejili in osamili. Nimajo pravice spregovoriti. Ko hočejo spregovoriti, jih uspešno zatremo in jih naredimo nemočne.
V moji zgodbi so vsi ljudje enaki, tu ni zasmehovanja zaradi majhnosti, nepomembnosti, tu ni razlik zaradi barve, vere, starosti … Tu so ljudje enaki, predvsem pa vredni spoštovanja.
